1. Fractured
2. Celestial God
3. Enter the Hive
4. Selfcaged
5. Last Transmission
6. Unknown Dimensions (inst.)
7. The Forlorn
8. Unparticled Matter
9. Empty Shells
Comment:
2nd album by this impressive band from Slovenia, an aggressive Thrash Metal with influences from bands like VIO-LENCE, ATROPHY, FORBIDDEN, ACROPHET, TESTAMENT, EXODUS... killer production, excellent vocalist, awesome cover art by Andrei Bouzikov... a great album!! They'll surprise you!!
Looking at the cover of Slovenian thrash metal band Eruption‘s sophomore album Tenses Collide had me chuckling a little. Tenses Collide could mean the collision of the past, present and future, but on first sight it made little sense. Then the artwork itself has a person face-palming himself, as though realising how ridiculous the title sounded like. But well, the music is the focus over here right?
The band fortunately throws a nice surprise to the listener with their Bay Area-styled thrash metal. The guys from Eruption may come from a region not known for its metal exports, but they certainly know their metal and their craft very well. The influences from classic Bay Area bands such as early Metallica, Testament and Exodus are immediately clear from the start, with the riffing style of guitarist Tim and Andrej being extremely reminiscent of what Gary Holt or Alex Skolnick would put out. The pace of the music of Eruption is extremely urgent, and this quickly gets the listener into a headbanging fit, complete with nice, catchy singalong sections on the album. Yet amidst all the aggression and intensity, the band displays a slight melodic side of their songwriting, most evident on the lead guitar works of the two axe-wielders, often helping to bring in a wider range of emotions into their music. The harmonised leads on songs like Celestial God also bring in some slight power metal sounds.
Vocalist Klemen also brings in quite a unique touch to the music, and while for the most part he utilises a vocal style that leans more to traditional heavy metal, throughout the album he displays his vocal range with rather unexpected, powerful shrieks piercing through the rest of the band. The usage of gang shouts on the album also makes the album all the more fun, and one often finds himself shouting along with the band on songs like Enter the Hive.
Longer songs on the album such as Last Transmission and Unparticled Matter display the band’s songwriting abilities, with these tracks being some of the more complex tracks on the album, yet managing to remain coherent and catchy as ever.
With the flawless execution of their music, it is bands like Eruption that display the extent of the spread of metal across the world. Tenses Collide may have left me laughing a bit at the start, but by the end of the album, one would definitely be left with a tense neck.
In many cases, today's attempts to revive the golden Thrash days run into a wall of criticism. Too often it's a soulless mix of clichés, too forced or just too much of this and too less of that… ERUPTION is a band from Slovenia what for some people maybe fuel to burn down a band trying to dig up the Bay Area sound. "Tenses Colide" is their second album after "Lifeless Paradise" which was released on On-Parole Productions in 2009. On their debut they were pretty heavy and straight forward with a good atmosphere and pretty good riffing by Tim Tajić and Klemen Erjavec. A real cool record that anyone into the classic (East) American AND German sound should check out. "Tenses Colide" is unfortunately far less intense. 'Celestial God' and 'Selfcaged' are enjoyable, but as this albums proceeds it loses too much aggression and seem to focus on a technical progression. Vocalist Kiemen Kalin is trying to do his best and same goes for the rest of the band, but in the end there's something missing on this album to fully kick ass. Too bad really because the talent is there as was proven in the past.
2º trabajo de esta banda llegada desde Eslovenia y primero para el sello español Xtreem Music, que sigue apostando por tener buenas bandas de Thrash en sus filas. En este “Tense collide”, las raíces de la banda emergen desde la escena Thrash metal de la Bay Area, concretamente de bandas como Testamet, Exodus, Forbidden, Nuclear Assault., Death Angel… de las que han heredado esa manera de mostrar el Thrash Metal como un estilo agresivo pero muy pegadizo en todo momento, caracterizado por una variedad notable de riffs en los que la velocidad es bastante variable, con solos muy presentes en cada tema demostrando que los guitarras tienen mucha presencia en todas las composiciones y unos registros vocales clásicos de las bandas de estilo (con algunos tonos muy agudos que me traen vagamente a la mente al Sr. King Diamond) apoyados en coros por parte del resto de miembros de grupo. Estamos ante un trabajo de 9 temas que pese a no brillar excesivamente por su originalidad (cosa que no creo que busquen ERUPTION en el mismo), si que lo hace por tratarse de un CD directo que desde el primer tema invita a mover la cabeza sin parar y en fin, eso es el Thrash Metal de ERUPTION, un estilo enérgico 100% que te entra muy bien desde la primera escucha. Para terminar, cabe destacara también la buena producción y el sonido cristalino que tiene este trabajo además de la buena portada, simple pero llamativa.
Desde Eslovenia en concreto Ljubljana, nos llegan estos Eruption con su segundo lanzamiento llamado “Tenses Collide”. Para los no iniciados comentar que es una banda que se formó en el 2004 y sus sonido lo podemos incardinar en el Trash Metal de corte más clásico; vamos Old School total.
Este “Tenses Collide” es una continuación de su primer álbum “ Lifeless Paradise”, en cuanto estilo y forma de desarrollar los temas. No arriesgan un ápice y nos presentan de nuevo una obra llena de trallazos Trash y velocidad apabullante. Todo encaja bastante bien en el disco y demuestran que el nivel alcanzado, (musicalmente claro está),es más que aceptable.
El pasado 2011 tuvieron dos nuevas incorporaciones al grupo, Ivan Cepanec a la batería y Andrej Cuk a la guitarra, dotando al grupo de mayor frescura y dinamismo en sus composiciones.
La base del disco la conforman sonidos muy agresivos, veloces, con una base rítmica muy contundente y la voz de su vocalista Klemen “Buco” realizando una labor de gran prestancia; su voz sin ser nada del otro jueves queda perfecta para los sonidos Thrash, y hace que el resultado final de toda la obra, suene mucho a grupos tipo Exodus.
Temas que son reflejo de lo comentado anteriormente son “Fractured”, tema que abre el disco y que contiene unos cambios de ritmo salvajes, “Celestial God” con blast beats totales, el batería realiza en este corte una gran labor, o la speedica “The Forlon” donde todo suena muy alocado y brutal.
Bajan de intensidad, aunque no de agresividad en “ Enter The Hive” riifs machacantes marcan el ritmo del tema o la más melódica “Unknows Dimenssions” donde se hacen acompañar de un piano, que dota a la canción de una calma que pocas veces más encontraremos en el transcurso del álbum.
Nada más, si quieres Thrash bien ejecutado y con garra, no dudes en echarle una oída a este disco, pasarás un buen rato.
Thrash Metal has its roots planted in the early 80s. Throughout the 1980s the genre exploded turning out bands like MEGADETH, METALLICA, ANTHRAX, and SLAYER to name the most popular. This underground movement also had a plethora of lesser known bands like TESTAMENT, OVERKILL, EXODUS, METAL CHURCH, FORBIDDEN, DEATH ANGEL, HEATHEN, FLOTSAM AND JETSAM all of which are extremely talented and deserve more recognition than they get. Throughout the 90s Thrash seemed to move back to the shadows as Grunge took the center stage. In the past few years a resurgence of the Thrash genre has occurred and innumerable new bands have formed, ERUPTION is just one of many
.
Once “Tenses Collide” gets rolling it doesn’t slow down till the end. The only slow part is a quick instrumental towards the end of the album, “Unknown Dimensions”. This record has all the qualities of a decent Thrash album, fast punchy riffs, tasty solos, solid drum work, and an audible bass line. The vocals are a wee bit different but they fit this style of music perfectly. They sound like a mix between ANTHRAX and KING DIAMOND style vocals. The guitar work is very satisfactory. Each song has a nice, unique, meaty, riff that carries throughout the track. You can easily tell Tim Tajić and Andrej Škof were highly influenced by Gary Holt (EXODUS) and Scott Ian (ANTHRAX) by listening to the chunky riffage they created on this album. Their thick heavy tone helps make them sound even more beefy, a sound almost like Gary Holt’s. The solo work definitely shows that these guys know what they are doing. “The Forlorn” has a raging solo that runs all over the higher frets making it very entertaining. The bass line is very audible which creates a firm foundation for the chunky sound ERUPTION creates. The percussion section is fairly strong and entertaining but there isn’t really anything else to note.
The Production of this new school Thrash album is top notch. Everything is crystal clear and nothing annoyed me about this record. Overall it was pretty entertaining to listen to and I’ll probably find myself coming back to give it another listen.
When I think of thrash, the Bay Area is usually the first place that comes to mind. It’s crazy how many good bands there were: Forbidden, Heathen, Vio-lence, Death Angel, Testament, and the list goes on. Perhaps what is most impressive about these bands is that they don’t sound alike at all. Besides the fact that they are thrash, they are completely distinguishable from one another. And that’s where Eruption comes in. Despite being from Slovenia, these guys sound more like they are out of the Bay Area than any newer thrash band out there. What makes Eruption so convincing? It is mainly a combination of avoiding all of the major pitfalls of thrash, namely: a lifeless vocalist, and boring songwriting.
For starters, Eruption’s vocalist, Klemin Kalin, is a maniac. He has an excellent shout that is both easy to understand but still quite menacing. In terms of his high-pitched screams, he is unparalleled in the sheer number of times he uses this range. While Schmier is the undisputed champion of this style of wailing, Kalin seems to have far more endurance. The rest of the band compliments him quite well. This rifftastic affair has crunchy, Warbringer-like guitars. Combined with the loud, easy-to-hear bass, and lively drumming, this is a very complete band. In many respects, the songwriting is the weakest aspect of this band, which, in this case, says a lot about how good Eruption is. “Empty Shells” brings back memories of Death Angel’s “Act III” in the chorus, with the huge drawn out notes and vocals that remind one of Mark Osegueda, this is sure to be a favourite. “Fractured” and “Enter The Hive” are two of the stronger, thrashier tracks, but unlike many newer thrash bands, each song isn’t 4 minutes of straight break-neck speed. While most songs have a consistent tempo, Eruption makes excellent use of different rhythms to prevent the songs from becoming monotonous. The only real flaw I can point out is that some songs don’t have the same staying power as others, but it’s hard to fault a band that put in a lot of effort to make each song stand out.
If you are into any sort of thrash at all, make sure you buy “Tenses Collide”. While it is a new thrash record, it feels as original as anything out of the 80’s, simply because the band does not ape off of the originators of the genres. This is one band I’m very curious to watch as time goes on, because they’ve definitely demonstrated that they have the ability to stand up with current thrash giants Warbringer and Evile, among a few others.
'Tenses Collide' is the second album by Eruption who hail from Ljubljana in Slovenia. It's their first album they recorded for Spain's Xtreem Music by the way. It's the first time I hear any music from these thrashers and it's a positive experience. The nine songs on this album sound as if they were recorded during the heydays of thrash metal. Fans of bands like Testament, Forbidden, Exodus or Atrophy will without any doubt enjoy Eruption's music. The songs are well written, the production is great, these guys can play and it all comes with cool artwork. So a recommendation for the thrashers among us.
Seit 2004 tümmeln sich diese Slowenen bereits im Underground herum , brachten im Jahre 2007 ihr Demo heraus, im Jahre 2009 das Debut namens “Lifeless Paradise” , dann wieder ein Demo im Jahre 2011. Xtreem Music wurde aufmerksam und bot ihnen einen Deal an, welches damit endete, dass man Ende 2012 dieses Album herausbrachte. Bei Xtreem Music denke ich immer an spanischen Death Metal, aber es geht auch anders und zwar richtig geil. Hier regiert der Thrash Metal der alten Schule. Dabei versuchen die Slovenen nicht, wie soviele andere europäische Combos, dem guten alten Teutonenthrash ala Kreator, Destruction oder Sodom zu fröhnen, sondern haben sich der amerikanische Szene verschrieben, mit Leib und Seele. Besonders Frontmann Klemen “Buco” Kalin, der ansonsten noch bei “Rages” und “Crossbreed” tätig war, kann mit seinen Shouts und hohen Screams überzeugen. Normalerweise stehe ich nicht so auf diese Art von Vocals, aber so vorgetragen, klingen die echt geil. Gerade in den Höhen klingt er ein wenig nach King Diamond. Aber auch die Mucke hat es durchaus in sich, auch wenn man nicht wirklich etwas neues anbietet und auch die Abwechslung ein wenig auf die Strecke bleibt. Aber wer bietet heute schon was neues? Alte Zutaten neu verpacken und das gut. Und das können ERUPTION. Bay Area Thrash Metal der alten Schule, so wie man es von Bands wie Exodus, Forbidden, Testament oder ATrophy kennt. Treibende Drums, thrashige Riffs, Melodien, Solis und alles verpackt unter einer guten Produktion. Sicherlich kein Meilenstein der Thrash Metal Geschichte, aber einfach nur geil gemacht. Daumen hoch.
Devant l’avalanche de groupes se faisant un honneur de faire revivre le thrash amerloque des 90’s, difficile de se frayer un chemin dans cette faune bientôt inextricable.
C’est donc la provenance du quintet qui fit tiquer votre serviteur. Slovénie puis-je lire sur la bio, pays d’accueil du désormais fameux Metalcamp. Evidemment, les nombreux groupes qui défilent là-bas ont donné des velléités aux autochtones. L’ombre de deux géants plane sur ce second album. TESTAMENT sur « Last Transmission » et FORBIDDEN sur « Selfcaged » notamment.
C'est dans un désir de rendre un vibrant hommage à ses incontournables que la formation de Ljubljana a basé son style de musique. Tous les clichés du genre sont omnipotents, solos fluides, rythmiques saccadées et endiablées, voix très intelligibles et technique impeccable. Superbe machine à remonter le temps, « Tenses Collide » fera qu’il sera impossible de passer à côté de cette sortie Xtreem Music (preuve de qualité) si vous êtes fan de la scène énoncée dans cet article. Si l’avenir du thrash à l’ancienne se doit de passer par les frontières de l’Est alors qu’il en soit ainsi.
Merci messieurs pour les auditeurs que nous sommes et à la prochaine, et surtout à bientôt sur nos planches, on l’espère…
I find it very interesting that we see more and more bands coming from the former Yugoslavian countries as well as from countries like Slovakia and Romania. Not that it makes them any special or lesser of a band but it just goes to show that metal is and will be alive forever. Judging by the art work (yeah, you shouldn’t judge an album by its art work but hey, who are we kidding) this could be an album in the veins of early Nuclear Assault or Whiplash. Oh, how I hope for that. That it is thrash metal there’s no doubt about. But perhaps not so much in the vein of Whiplash as in latter day Nuclear Assault. Not that I’m complaining. I like that era of Nuclear Assault too. This band is more thrash in the harder school than the Forbidden/Testament thrash that the bay area got known for. I give this two thumps up.
Thrash metal je verjetno najpopularnejša oblika metal muzike na Slovenskem, bi lahko rekli. In to vse od začetkov v osemdesetih z bendi Sarcasm, Epidemic Zone ter Železobeton pa do danes, ko domače metalce opazijo tudi tuji založniki. Kateri od skupin uspe malo večji met, spet drugi malo manjši, vendar ne manj pomemben. Žal je nekaterim zasedbam že pred izdajo prve plošče zmanjkalo energije, tako da se je nabor v zadnjem desetletju precej skrčil. Tiste, ki so ostale, pa ustvarjajo kvalitetne izdelke, ki so primerljivi s tujimi izdajami veliko bolj prepoznavnih zasedb.
Zasedba Eruption je na slovenskih odrih prisotna že kar nekaj let, konkretneje pa je postala opaznejša z izdajo prvenca Lifeless Paradise leta 2009. Predstavila se je s starošolskim speed/thrash metalom in se zelo opazno spogledovala s sceno iz prve polovice osemdesetih, ko so se na zahodni ameriški obali rojevali metal bendi. Material je bil precej soliden, vendar vseeno ni ponudil nič kaj pretresljivega ne idejno ne produkcijsko.
V zadnjih dveh letih, ko je zasedba redkeje nastopala v živo, so se ji pripetile manjše kadrovske spremembe, ki so prinesle precej solidne rezultate. Fantje so dodelali skladbe in jih v lanskem poletju snemali v Negligence Studiu, pri članih thrash metal zasedbe Negligence. In to je ena od točk, kjer se kaže sodelovanje domače metal subkulture, ki ima že leta močno bazo zvestih ustvarjalcev in sledilcev scene. Iz dotičnega studia je v zadnjih letih prišlo že precej produkcijsko dodelanih domačih izdelkov, ki se lahko brez težav kosajo s tujo produkcijo.
Kvintet Eruption je za album Tenses Collide posnel devet skladb v obliki nadaljevanja svoje prve plošče. In razlika med obema je precejšnja; z drugimi besedami, ustvarjalni napredek je več kot očiten. Če je v svoji osnovni drži še vedno zvest thrash metalu in je skoraj opustil speed metal estetiko, pa je tehnična podkovanost posameznih članov tista, ki tokrat najbolj izstopa. To se kaže v solističnih igrah inštrumentalistov, ko ubirajo vsak svojo pot, in v tistih trenutkih, ko se ustvari sinergija in se pokrijejo drug preko drugega. Tega poigravanja je v izobilju in s tem ustvarjajo izredno valovanje v sami formi, ki dejansko v nobenem trenutku ni dolgočasna in ne odtava v slepo ulico. Ob razkošni inštrumentalni podlagi ne moremo mimo vokala, ki sklene peto točko plošče. Nesporne sposobnosti vokalista se kažejo v odločnem petju in dodelanih vokalnih aranžmajih. Večino svojih vpadov nameni polkričeči hardkorovski formi, mestoma, le tu in tam, pa se poda tudi v malce višje lege, kar pa uporabi zgolj kot začimbo v manjših odmerkih in s tem zadene bistvo svoje funkcije.
Zasedba Eruption skladbe komponira po nekakšni klasični thrash metal formi in v tej točki torej ne ponuja ničesar novega ali osveženega. Res pa je, da je to pač klasičen thrash metal, ki ga je v zadnjem desetletju malo katera zasedba predstavila v drugačni obliki. Res je, da je Eruption na točki, ko želi sprostiti svoje ideje v natanko takšni obliki, kot to delajo številne druge zasedbe, vendar s takšnim pristopom dela škodo najverjetneje le sebi. Namreč, v morju podobnih zasedb, ko je resnično težko izločiti najboljše, se utegne še toliko težje spopadati s svojo prepoznavnostjo.
Hkrati pa je na metal sceni prisotno nekaj, kar drži kot pribito. Že desetletja so poslušalci tovrstne muzike vajeni, da se v sami glasbi določeni vzorci pač ne spreminjajo. Z drugimi besedami: ne želijo si napredka. Če pogledamo malce širše, od svojih najljubših zasedb pričakujejo, da bo vsaka nova plošča na las podobna tisti njihovi najboljši. Kar je zajeto izven nekih klasičnih okvirjev, pa ni več sprejemljivo.
Podobno je s samo produkcijo zvoka v tem žanru. Thrash metal se je razvil iz punka, hardcora in je v svojem bistvu grobo producirana glasba. V enaindvajsetem stoletju pa metal zvok brez težav stoji ob boku najboljši pop produkciji. Seveda ni v tem nič slabega. Slaba stran tega je prej to, da so si zasedbe med seboj preveč podobne tudi po zvoku. Tako je tudi v primeru domače zasedbe Eruption, ki je posnela vrhunsko dodelano ploščo in se lahko kosa z očeti thrash zvoka. Vendar je žal tako, da če zgolj varno hodiš po stopinjah svojih prednikov, jih verjetno težko prehitiš.
Eruption so že od svojega nastanka brez dvoma ena najaktivnejših domačih metal zasedba, očitno in k sreči pa zasedba odrsko pridnost prenaša tudi v studio. Dobra tri leta po izidu dobro sprejetega prvenca Lifeless Paradise so Eruption v relativno kratkem času (kar je za slovenske razmere snemanja metal albumov več kot pohvalno) posneli in izdali njegovega naslednika, ki so ga naslovili s Tenses Collide. Nanj so zapakirali devet thrash rušilcev in na moje veliko veselje v marsičem presegli prvenec.
Nadgradnja je opazna že v prvih trenutkih albuma, saj je za zvočno podobo albuma tokrat poskrbela producentska dvojica Jan »Jey« Švigelj in Žiga »Ruzz« Zmazek iz Negligence studiev. To pomeni, da album zveni rušilno, jasno in čisto, inštrumenti pa hrustajo kot Kellogg's kosmiči (»They're Gr-r-reat!« pa velja tudi za Eruption na Tenses Collide!). To pa je šele prva izboljšava, ki je tokrat morda le krona na vrhu. Material ujet na novem albumu je namreč očiten in hud napredek v primerjavi s prvencem in dokazuje, da se lahko Eruption kljub mladosti pohvalijo z veliko glasbeno zrelostjo. Na to kažejo predvsem bogatejši in bolj premišljeni aranžmaji, strukturno bolj razgibani in dinamični komadi ter na sploh skladateljsko mnogo močnejši material. Lepo, da fantje razumejo, da četudi igraš thrash ni treba, da ves čas kričiš in delaš le na hitrosti.
Tako Eruption že z uvodno pošastjo Fractured poslušalca razcefrajo kot tornado, a po uvodnem šusu presenetijo z upočasnitvijo in v refrenu spomnijo na Forbidden. Da so to pot več časa posvetili refrenom potrdi fantastična Celestial God z najbolj nalezljivim in melodičnim refrenom na albumu. Očitnemu »hommagu« »alien conspiracy theories« piko na i dodata gostujoči kitarist Brad Hull (Forced Entry, Sanctuary) ter Klemen »Buco« Kalin, ki razkaže v primerjavi s prvencem, silovit vokalni napredek. Če si je s thrashersko površno predstavo na Lifeless Paradise prislužil vzdevek Bucoff (po Paulu Baloffu iz Exodus seveda) je tokrat z močnimi, prepričljivi vokalnimi linijami, ki jih sedaj le še občasno začini z visokimi kriki (oziroma z njimi ne pretirava), bližje Russu Andersonu (Forbidden). Bucuss? Še lepše presenečenje so odlična besedila, ki se zaradi dobre interpretacije fenomenalno ujemajo z glasbo (lep primer je na primer Last Transmission).
Znova tokrat navduši tudi mesoreznica rifov izpod prstov Tima Tajića in novinca Andreja Čuka; dvojica je s pestro paleto rifov in sijajnih solaž albumu vdihnila točno to kar mora imeti vsak thrash album – močno kitarsko podobo, ki ruši vse pred seboj. Z izjemo nekaj redkih trenutkov rifom ni mogoče očitati pretiranega ponavljanja ali enoličnosti, saj ima vsak izmed devetih komadov (z izjemo inštrumentalnega intermezza Unknown Dimension) svoj močan rif, ki je lasten le svojemu komadu. Tudi prenovljena ritem sekcija je svoje delo opravila z odliko, navduši tudi drugi novinec Ivan »Tegla« Cepanec, ki je zaradi svoje osnovanosti v death metalu v Eruption prinesel potrebno potresno svežino. Bojazen, da bo k Eruption prinesel prevelik vpliv death metala je bila odveč, saj Tegla ostaja v okvirih Eruption zvoka, a obenem ostaja zvest svojemu bobnanju. To je namreč polno pestrih prehodov, tipičnih polka »cupa-cupa« divjanj, Tegla pa je očitno poslušal zadnjo ploščo Testament, saj v stilu Genea Hoglana, rušilec plošče Selfcaged v zaključku poživi z »blast-beatom.« Tudi bas linije so več kot le dobra dopolnitev kitarskega dela, a jih je produkcija žal potisnila nekoliko preveč v ozadje in tako po krivici ostanejo spregledane. Žal Tenses Collide v drugi polovici nekoliko izgubi na prepričljivosti, The Forlorn namreč zveni kot nekaj kar bi svoje mesto zlahka našlo na Lifeless Paradise (in rahlo spomni na Playing With Matches), Unparticled Matter pa je s sedmimi minutami dolžine nekoliko preveč razvlečen. A čast odličnega albuma na koncu reši epski zaključek z Empty Shells v katerem Eruption še zadnjič razkažejo vse svoje vrline – močne rife, mogočne »gang« vokale, odličen, speven refren in potresno ritem sekcijo.
Nova thrash erupcija je vsekakor eden najsvetlejših trenutkov domače metal scene preteklega leta in je lahko za Eruption le odlična popotnica za nadaljevanje, ki je glede na Tenses Collide na moč obetavno. Ne pozabite, da bodo Eruption Tenses Collide v živo premierno predstavili 24.1.2013 v Orto baru!
Tenses Collide, drugi album Eruption, je prvencu sledil presenetljivo hitro, sploh za slovenske razmere. Kljub temu je razlika opazna – boljši vokal, boljša produkcija, bolj dodelani komadi … Prvi vpogled v plato smo dobili v obliki singla Selfcaged, ki pa za moje pojme plošče ne zastopa najbolj reprezentativno.
Odlično ga poka že prvi komad Fractured, ki premore nekoliko forbiddnovsko obarvan refren, ta pa skupaj z vokalom ustvari apokaliptično razpoloženje, ki ga opeva večina LP-ja. Sledita Celestial God in Enter The Hive, ki ne moreta skriti vpliva Negligence Studia, kjer je bila plata posneta. Po Selfcaged, ki je povprečen thrash komad s še bolj tipičnimi death metal prijemi, sledi Last Transmission s cyber introm in odličnim aktualnim besedilom. Sledi 82-sekundni instrumentalni komad, ki deluje kot nekakšen vmesni intro, a izpade nekoliko nepotreben, saj se ne navezuje ne na prejšnji komad ne na The Forlorn, ki mu sledi. S tem se plata tudi prevesi v drugo polovico, ki pa je precej manj udarna od prve in vsebuje bistveno več tipičnih thrash elementov in napevov. Forlornu sledita še Unparticled Matter in Empty Shells. Vsem trem je skupno, da imajo odličen riff, a ga povsod preveč razvlečejo, zato se vse zdi nekoliko dolgočasno in počasno.
Plošča ne odkriva nič novega, a uspešno premleva stare, že preverjene vzorce. Pozna se prihod novih članov, zaslediti je več death metal elementov. Vse skupaj je kompozicijsko precej bolj(e) dodelano. Bobni in vokal sta dve daleč najmočnejši točki, riffi so odlični, nekoliko pa trpijo solaže, ki se zdijo precej posiljene in spisane v šusu, pa tudi produkcijsko jim je ostalo še precej prostora. Poleg glasbe navdušujejo tudi artwork in besedila, ki so odlično spisana in temu primerno vpeta na glasbeno podlago, kar ni redkost samo pri nas, temveč tudi v angleško govorečih deželah. Vsekakor plata za v zbirko.
25. december je bil v zgodovini človeštva vedno poseben dan. Stari Rimljani so takrat praznovali v čast Saturna, očeta bogov, Saturnalio. Kasneje tudi Natalis Invicti, dan nepremaganega sonca. Na ta dan naj bi se rodili Mithra, Krišna, Herkules, Adonis in Jezus (da ne omenjamo Lemmyjevega rojstnega dneva - op. ur.). Na naših koncih pa so pogani praznovali rojstni dan Svarožiča, boga mladega sonca, kar je bil najpomembnejši vseslovanski praznik. Germani so slavili Yule, pri Irancih je dan poznan kot Yalda, Grkih so ga imenovali Brumalia, Indijci pa Pancha Ganapati. Letos pa bo 25. december še dodatno poseben. Zmago svetlobe nad temo bomo praznovali tudi metalci. In to z novo ploščo skupine Eruption, ki nosi naslov Tenses Collide.
Eruption tudi tokrat niso razočarali. Ravno nasprotno. 25. decembra se lahko veselite izdelka, ki je gotovo eden najboljših domačih proizvodov. Na albumu si lahko poslušamo devet komadov, ki so zmasakrirani v nadaljevanju.
Fractured je primeren za otvoritveni komad. Ob prvem poslušanju misliš, da se bo začel počasi, vendar kar na enkrat Tegla prestavi v višjo prestavo. Riff je odličen. Tempo je dovolj razgiban, da komad ne postane dolgočasen, ampak se lepo razvija do zaključka. Je kompleksen, zahteven in dodelan. Z energičnimi bobni, super solažami in karakternim vokalom izkoristi vse inštrumente. Bucotov glas je izoblikovan in zrel ter odlično dopolnjuje inštrumentalno razgibanost.
Sledi Celestial God. Tempo tudi pri drugem komadu ne popušča. Riff komada je tak, kot da bi se konstantno pospeševal v neskončnost, vendar se vsakič znova ustavi. Solaža močno spominja na Testament. Kar je kul. Drugi solo je prispeval Brad Hull iz Forced Entry, Sanctuary. Začetek njegove solaže je odličen, vendar tudi prvi solo ne zaostaja za njim. Gostujoči del je brezhibno vkomponiran v komad in prispeva dodatno razgibanost. Tudi tu je treba še enkrat izpostaviti vokal, ki s svojo energičnostjo in barvo odlično deluje.
Enter the Hive. Kitare imajo super zvok, kar pa je opazno na celi plošči. Tretji komad je komad nekega srednjega tempa, kar Tegli omogoči, da se malo izživlja nad bobni. Vmes lahko celo zasledimo rahel hopa-cupa ritem. :) Skozi cel komad so odlično postavljeni (sicer zelo kratki) premori, ki stopnjujejo napetost. Struktura je premišljena in deluje dobro. Kitarski solo morda na začetku ne navduši – vendar je to le stvar osebnega okusa – a se potem razvije v odličnega.
Sledi verjetno najboljši komad na plati Selfcaged. Začne se zelo pompozno, kar odlično ustvari vzdušje, v katerem se komad odvija. Kombinacija začetka in nadaljevanje v hitrem tempu dajeta točno to, kar dober thrash metal mora dati. Tudi efekt demonskih back vokalov še dodatno stopnjuje to pompoznost. Vse pohvale Timu in Čuku, ki iz kitar izvabita prav vse. Zvok komada je zato zelo poln. Kljub temu, da je cel komad en sam šus, so v njem vseeno delčki, ki poskrbijo za nekaj melodike. Tegla na bobnih naredi cel masaker, Škof na basu pa dodaja zvok, brez katerega thrasha ni.
Last Transmission. Skozi celotno ploščo je treba izpostaviti še nekaj. Začetke. Vsak je drugačen, vsak odpira nove dimenzije in vsak se potem odlično razvije v nadaljevanje komada. Prav tako je tudi pri petem. Pisk, cvil in Škof, ki prevzame glavno vlogo. Počasni bas, ki gotovo naredi vtis. Potem kontrolo prevzamejo drugi in stvar pospešijo. Kitarista sta zopet poskrbela za še eno super zanimivo linijo, ki lahko spomni na novejše Overkill. Tempo se med komadom spreminja, po počasnem in temačnem začetku ga prevzamejo brutalni bobni, pred solažo pa se zopet upočasni.
Unknown Dimensions. Intermezzo. Počasno, temačno in ... samo sebi v namen. Ni glasbena mojstrovina, je pa zanimivo. Deluje skoraj kot reklame med filmom, čas za odklop in predah.
Po mini predahu pa spet bomba. The Forlorn. Komad, ki zelo spominja na prejšnjo Eruption plato Lifeless Paradise. Gre za reciklažo, ostanek ali most med obema izdelkoma? Na vsak način gre za tipičen Eruption zvok, kot smo ga navajeni. In pravi mosh pit komad. Kot se spodobi, je komad poln energije in razgibanosti. Izstopa le konec, ko komad izzveni z tišanjem zvoka (fade out po domače). Gre za element presenečenja ali pomanjkanje idej za zaključek?
Unparticled Matter je s sedmimi minutami najdaljši komad plate. Za več o tem, pa si boste morali kar sami poslušati album.
Zadnji komad Empty Shells lepo zaokroži celotno plato. Gre pa v bistvu za komad, ki je povsem drugačen od cele plošče. Razen elementa presenečenja, ki nas večkrat spremlja ob poslušanju. Dovolj melodike in vokal v ospredju odlično učinkujeta. Skoraj bi lahko rekli, da gre z lahkoto v uho. Zanimivo in dodelano.
Izdelek lahko primerjamo z žanrsko podobnimi na svetovnem nivoju. Z veseljem bi ga dala za poslušati kateremukoli tujcu, saj ponosno predstavlja slovensko metal sceno.
Peruvian Thrash/Death Metallers MAZE OF TERROR have just inked a deal with Xtreem Music for the release of their second album which is currently being written for a recording sometime in 2019. As an...
Russian Brutal Death act OSSUARY ANEX have just inked a deal with Xtreem Music for the immediate release of their new EP "Holy Blasphemition" that will see the light next 26th of September, as well as...
GRISLY is the new band coming out from the restless mind of swedish Deathmaster Rogga Johansson. The band has just recorded their debut album "The Spectral Wars" which caught the attention from Xtreem...
British Death Metal band RAVENS CREED have completed their 4th album entitled "Get Killed or Try Dying" which is going to be released through Xtreem Music next 2nd of August..
Spanish pathological Death/Grinders NASTY SURGEONS, have launched a video-clip as 2nd advance single for their upcoming sophomore release "Infectious Stench" that will see the light on 5th of July...
Spanish Death/Grinders NASTY SURGEONS have revealted cover artwork (again by Juanjo Castellano), tracklist and 1st single from their sophomore release "Infectious Stench" that will be released next...
Swedish Death Metal veterans RIBSPREADER, have just revaled cover artwork, tracklist and 1st single of their 7th album "The Van Murders - Part 2" to be released next 6th of June through Xtreem...
Finnish Death Metal band CARNIFEX, not the horrible trendy US Deathcore outfit, is going to see all their demo recordings from '91 to '93 officially re-issued on CD through Xtreem Music. under the...
Brazilian one-man Black/Thrash band GOAT WORSHIP, is ready to unleash their 2nd full length album "Shore of the Dead" next month of April through Xtreem Music.
Legendary Deathmetallers from Florida KILLING ADDICTION are about to see their classic debut album "Omega Factor" re-issued next 9th of March through Xtreem Music. It was also in March 9th, but from...
